-
1 feel
[fi:l]past tense, past participle - felt; verb1) (to become aware of (something) by the sense of touch: She felt his hand on her shoulder.) čutiti2) (to find out the shape, size, texture etc of something by touching, usually with the hands: She felt the parcel carefully.) otipati3) (to experience or be aware of (an emotion, sensation etc): He felt a sudden anger.) občutiti4) (to think (oneself) to be: She feels sick; How does she feel about her work?) počutiti se, meniti5) (to believe or consider: She feels that the firm treated her badly.) imeti občutek•- feeler- feeling
- feel as if / as though
- feel like
- feel one's way
- get the feel of* * *I [fi:l]1.transitive verbobčutiti; potipati, dotikati se; zaznati, opaziti; zaslutiti; smatrati, misliti;2.intransitive verbtipati; počutiti se; zavedati se; imeti občutje, k srcu si gnatito feel quite o.s. again — opomoči sito feel one's way — previdno spraševati, sondiratiII [fi:l]nountip; čut, občutek, otip, okus; tipanje, dotik; razumevanje -
2 love
1. noun1) (a feeling of great fondness or enthusiasm for a person or thing: She has a great love of music; her love for her children.) ljubezen2) (strong attachment with sexual attraction: They are in love with one another.) ljubezen3) (a person or thing that is thought of with (great) fondness (used also as a term of affection): Ballet is the love of her life; Goodbye, love!) ljubezen, strast4) (a score of nothing in tennis: The present score is fifteen love (written 15-0).) nič2. verb1) (to be (very) fond of: She loves her children dearly.) ljubiti2) (to take pleasure in: They both love dancing.) ljubiti•- lovable- lovely
- loveliness
- lover
- loving
- lovingly
- love affair
- love-letter
- lovesick
- fall in love with
- fall in love
- for love or money
- make love
- there's no love lost between them* * *I [ləv]nounljubezen (of, for, to, towards za); ljubica, ljubček; colloquially ljubka stvar; sport brez zadetka, brez golafor love — za šalo, zastonj, iz ljubezninot for love or money — za nič na svetu, za noben denarto make love to — dvoriti, ljubimkati, spolno občevatilove in a cottage — poroka iz ljubezni, poroka brez denarjasport love all — brez zadetkaII [ləv]1.transitive verbljubiti, rad imeti;2.intransitive verbljubiti, biti zaljubljenlove me, love my dog — če ljubiš mene, ljubi tudi moje prijateljeLord love you! — za božjo voljo! (presenečenje)to love to do s.th. — zelo rad kaj delati
См. также в других словарях:
ljubíti — in ljúbiti im nedov. (ȋ ū) 1. čutiti močno naklonjenost do osebe drugega spola: ker ljubi, je srečen; ljubiti dekle, moža; zašepetal je: Ljubim te; nesrečno, skrivaj, vdano, zvesto ljubiti; zelo sta se ljubila; nav. ekspr.: vroče ljubiti;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vólja — e ž (ọ) 1. sposobnost hotenja: človek ima um in voljo; krepiti, razvijati, utrjevati voljo; ekspr. zlomiti komu voljo; slabotna, trdna volja; človek močne, ekspr. železne volje / nima lastne volje ni samostojen v odločanju / svobodna volja //… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nè — prisl., neposredno pred osebno glagolsko obliko ne (ȅ) I. 1. s povedkom zanika glagolsko dejanje: ne grem; ne bodo ga ujeli; ne vem; ekspr. take priložnosti nisem in ne bom imel več / o tem bi rajši ne govoril; ne bi ga rad srečal / pri… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bíti — bíjem nedov., 3. mn. stil. bijó; bìl (í ȋ) 1. močno, ostro zadevati se ob kaj: dež bije ob okna; plešoče noge bijejo ob tla; debele kaplje so mu bile v lice; veter jim bije v obraz; toča bije po strehi / preh., pesn. kolesa bijejo enakomerno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kàj — čésa zaim., čému, kàj, čém, čím (ȁ ẹ̄) izraža nedoločeno, poljubno stvar, pojav: če se bo kaj spremenilo, mi sporoči; ali ti je še česa treba; dati, očitati komu kaj; nimaš se za kaj jeziti; dvomiti o čem / v zvezi s samostalniško rabljenim… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kàkor — prisl. (ȁ) s členkom izraža poljubnost načina: na tisoče jih je bilo ustreljenih ali kakor že drugače pobitih; ta beseda je žaljiva, obrni jo kakor si že bodi vez. (ȁ) I. med členi v stavku 1. za izražanje primerjave glede enakosti: sin je tako … Slovar slovenskega knjižnega jezika
končáti — ám dov. (á ȃ) 1. z glagolskim samostalnikom izraža prenehanje opravljanja a) dela, opravila: za danes je končal delo na vrtu; likanja še ni končala; to izigravanje se mora končati / ekspr. končajte ta nesrečni prepir nehajte se prepirati / nar … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lenôba — e ž (ó) 1. lastnost, značilnost lenega človeka: njena glavna napaka je lenoba; boriti se proti lenobi / njihove revščine je kriva samo lenoba; od lenobe se mu še govoriti ne ljubi / duševna, miselna, umska lenoba // lenarjenje: ves dan je ležal,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mój — môja e zaim. (ọ ó) 1. izraža svojino govorečega, gledano z njegovega stališča: moj avto, dežnik; moja hiša; vse to je moje / moja roka; moja usta 2. izraža splošno pripadnost govorečemu: moj namen; moje misli, želje; moja skrb, sodba; moje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
raztézati — am nedov. (ẹ̄) 1. delati, povzročati, da postaja kaj večje po prostornini: raztezati kovino s segrevanjem; kovine se različno raztezajo; para, plin se razteza / toplota razteza vsa telesa // z vlečenjem povzročati, da doseže kaj a) večjo,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rogovíliti — im nedov. (í ȋ) ekspr. 1. delati nerodne gibe: stoj pri miru, kaj rogoviliš / rogoviliti s palico po vodi 2. povzročati hrup, nemir a) s hojo, premikanjem: rogoviliti okoli hiše; že navsezgodaj rogovili / v umazanih čevljih mu niso dovolili… … Slovar slovenskega knjižnega jezika